Zadostna količina svežega zraka že v prvih dneh je pomemben faktor za dobro kondicijo piščancev. Pri malih piščancih in pozimi uporabljamo minimalno ventilacijo.
Osnovne naloge ventilacije so izmenjava zraka z nalogo odstraniti neugodne pline iz prostora, NH3, CO2, znižati previsoko temperaturo, odstraniti previsoko vlago in zagotoviti zadostno količino kisika.
Potrebna kapaciteta ventilatorjev je zamenjava 4,5 m3 zraka na uro za kg žive teže živali ki so trenutno v objektu.
Kroženje zraka na nivoju perutnine je priporočeno 0,15 – 0,3 m/s (ne več kot 1 m/s)
V začetku proizvodnje je prvenstvena zahteva po minimalni ventilaciji ob tem mora biti zagotovljena dovolj visoka temperatura hkrati pa mora biti nivo vlage optimalen
Posledice nezadostnega prezračevanja se odražajo na živalih. Slabše priraščanje, povečana konverzija hrane, zvišana mortalnost, zmanjšana splošna odpornost živali, slabša operjenost, nervoze – kanibalizem.
V objektih naših rejcev se uporabljajo različni sistemi prezračevanja - horizontalne ali vertikalne ventilacija s tunelskimi ventilatorji.
Zadostna količina svežega zraka že v prvih dneh je pomemben faktor za dobro kondicijo živali. Ustreznosti prezračevanja je ključno za zagotovitev klimatskih pogojev v hlevu. Ko piščanci rastejo, potrebujejo kisik, hkrati pa proizvajajo in izločajo strupene pline. Kvaliteta zraka je zelo pomembna za zdravstveno stanje piščancev.
Opredeljene so največje koncentracije plina in zagotoviti je potrebni opremo za njihovo merjenje. Dovoljene koncentracije : NH3 - do 3000 ppm; CO2 - do 20 ppm ; CO – manj kot 50 ppm ( v povprečju v obdobju 8 ur).
V vročem delu leta, ko so zunanje temperature zelo visoke in je relativna vlaga v zraku visoka, so živali še posebej izpostavljene stresu. V takih pogojih je potrebno izkoristiti maksimalno kapaciteto ventilacije skupaj s sistemi za hlajenje zraka. Za naše podnebne razmere, v katerih vzrejamo živali je primeren kombinirani sistem prezračevanja s pršenjem (kombinacija horizontalne ali vertikalne ventilacija z tunelskimi ventilatorji in pršenjem).
Za pršenje se po dolžini objekta namesti cevi s šobami. Sistem deluje s pomočjo visokotlačne črpalke. Visok pritisk vode v ceveh (40-70 barov) povzroča 2-3 mikronov velike kapljice, ki ne povzročajo mokre stelje. Z njimi dosegamo tudi optimalno vlažnost in živali lažje premagujejo vročinski stres.
Hlajenje z razprševanjem je najučinkovitejše, saj znižuje temperaturo v celotnem hlevu. V le nekaj trenutkih se temperatura zniža za nekaj stopinj. Vodne kapljice so velikosti 40 µm, ki v trenutku izhlapijo in tako znižajo temperaturo, ne da bi močile steljo.
V stenah objektov so vgrajene lopute, ki usmerijo zrak glede na potrebe živali. V zimskem času se lopute odpirajo samo zgoraj (klasično), da zmanjšajo porabo energije. Poleti, ko pa so potrebe po svežem zraku večje, se loputa odpre tudi spodaj in zrak kontrolirano preusmeri tik nad živali.
V zadnjih letih je aktualno prezračevanje farm z rekuperacijo toplote s toplotnimi izmenjevalniki. Prezračevalniki pripomorejo k zmanjšanju porabe energentov (stroškov), zmanjšujejo vlago, neprijetne vonjave, prašnih delcev v hlevu ter k bolj zdravi in enakomerni rasti piščancev, ki posledično pomeni večji prirast in boljšo kvaliteto mesa.
Večje je udobje živali, manjša je vlažnost v hlevu , manj amonijaka in zmanjšan je prah zunaj stavbe. Ne nazadnje so tudi boljši delovni pogoji za rejca
Sistemov za rekuperacijo je več vrst. Obstajajo veliki modeli prezračevalnikov, ki se namestijo ob objektih in so lahko ločeni za etaže objekta. Obstajajo pa tudi prezračevalniki v obliki manjših enot, ki se vgradijo v steno objekta,
Rekuperacijsko prezračevanje je računalniško vodeno Računalnik upravljamo s pomočjo velikega zaslona na dotik ali s pomočjo računalnika ali pametnega telefona.
