Ob vsej moderni tehnologiji je najbolj pomembna DOBROBIT ŽIVALI
Sistem vzreje brojlerjev je zelo kompleksen in se začne preden se piščanec izvali.
Na dobrobit piščancev vpliva veliko dejavnikov, okoljski, dejavniki upravljanja in tudi genska selekcija. Genska selekcija ja najbolj usmerjena v hitro rast- hitro rastoči brojlerji. To je pomemben dejavnik na katerega pa rejec in tudi ne organizator reje nima vpliva.
V zadnjih letih poteka tudi selekcija za odpornost proti nekaterim vrstam bolezni in lastnosti povezane z dobrobitjo živali- kontaktni dermatitis, trebušna vodenica, sindrom nenadne smrti .
Splošni trend v Evropi je vzreja brojlerjev za hitro rast, v zaprtih in nadzorovanih sistemih vzreje s steljo ter samodejno oskrbo s krmo in vodo. V sled teh selekcij so težave v gibalnem aparatu- deformacije kosti, šepavost, porozne, manj mineralizirane kosti ... zaradi vseh teh dejavnikov je več težav, tudi kontaktnih dermatitisov.
Kontaktni dermatitis in vse ostale težave se lahko v določeni meri podedujejo.
Sta pa dobro vzdrževanje hlevskih pogojev in sestava krmila najpomembnejša dejavnika, ki preprečujeta pojav.
Vzroki ki vplivajo na dobrobit so lahko genetsko pogojeni in je tudi to potrebno upoštevati pri postavljanju in zaostrovanju kriterijev.
Za dobrobit živali so pomembni še naslednji osnovni dejavniki:
- Gostota naseljenosti ( vzrejnega prostora )
Gostota živali na m2 ima pomemben vpliv na prirast in končni izplen mesa v smislu izenačenosti in kakovosti trupov. Prevelika gostota ima negativen vpliv na rast, kvaliteto stelje in povečan izpad živali (žulji, otekli sklepi, težave z nogami in poškodovani trupi). Koliko prostora potrebuje brojler, je odvisno od teže in starosti ob zakolu, letnega časa ter vrste in količine opreme (krmilni, napajalni sistem, ventilacija), spola, provenience…
Zakonsko je predpisana obremenitev v kilogramih žive teže piščancev na m2 površine pitališča katere se ne sme prekoračiti.
V PZP sledimo direktivi in vse reje so planirane tako, da v vsakem trenutku reje ne presegajo
39 kg/ m2, v večina primerih je obremenitev precej nižja. Ob koncu reje se dosegajo obremenitve v povprečju okrog 30 kg/ m2, v razponu od 25 kg/ m2 naprej. Pri takšnem načinu planiramo 16 do 18 piščancev na m2. Število je odvisno od predvidene teže, od predvidene starosti živali ob izlovu in seveda tudi odvisno od oskrbe rejca.
Enaka gostota je tudi po standardu OSI in McDonald’s.
-za rejo brojlerjev ne sme biti presežena največja načrtovana gostota naselitve 33 kg / m²,
razen če se izpolnjuje dodatnih zahteve Direktivi SvetaES, potem pa je dovoljena absolutno največja načrtovana gostota naselitve 38 kg / m².
Gostota vhlevitve pri BTS sistemih reje (vzrejnega prostora) znaša maksimalno 30 kg/m2 pohodne površine (kot pohodne veljajo površine (plezala). Če se uporabljajo plezala švicarskega proizvajalca je dovoljena gornja meja obremenitve 33 kg/m² živih živali v hlevu.
Po raziskavah se za skoraj tri četrtine brojlerjev v EU pri reji uporablja gostota naseljenosti, manjša od 39 kg/m2 . Pri nekaj več kot četrtini proizvodnje EU se uporablja največja gostota naseljenosti, pri čemer morajo rejci izpolniti nekatere dodatne zahteve iz Direktive.
V Sloveniji ni objekta oz reje, kjer bi bila dovoljena največja možna obremenitev -42 kg/m2
Eden izmed zelo pomembnih ukrepov v smislu izboljšanja dobrobiti živali bo zmanjšanje obremenitve – kg/ m².
- Kvaliteta stelje
K izboljšanju zdravja živali prispeva tudi vzdrževanje ustrezne stelje v celotnem življenjskem ciklu jate.
Nastil nudi piščancem ugodno počutje, jih ščiti pred poškodbami, absorbira vodo in suši iztrebke. Debelina nastilja ob vselitvi mora biti 3 – 8 cm odvisno od letnega časa.
Nastilj mora biti primeren za rejo, čist in suh, brez tujkov ter primeren za mešanje, da zadosti živalim naravne potrebe.
Uporabljati je potrebno materiale, ki so primerni za živali tako z zdravstvenih kot okoljskih vidikov - lesni oblanci, slamnati peleti, slama, slamnati sekanci, …
Kot zelo dober nastilj priporočajo tudi šoto, opisujejo zelo dobre rezultate v smeri poškodb blazinic in na sploh zdravstvenega stanja, vendar je za nekatere standarde okoljsko vprašljiva.
Nastil mora biti tak, da je sposoben sprejeti čim več vlage, da se ne zaskorji, da ni moker. Živalim naj omogoča komfort in pogoje, da lahko dosežejo svoj genetski potencial, kajti živali na nastilju živijo celo svoje življenje in mora biti suh in topel.
Da se zmanjša emisija amonijaka se je potrebno izogibati mokremu nastilju- pozornost je potrebno posvetiti izolaciji farm, sistemu za pitje - da se izogne razlivanje vode in seveda uporaba primernega nastilja- oblanci ali lesni peleti.
Steljo je potrebno tekom reje sproti vzdrževati, ročno rahljanje stelje pod napajalnimi linijami, morebitna mokra mesta odstraniti iz objekta in položiti svežo steljo. Pomembno je tudi primerno ogrevanje, ventiliranje, pravilna nastavitev napajalne opreme …
Suh nastil skozi celotno rejo dobro vpliva na dobro počutje in kvaliteto živali.
Dermatitis nožnih blazinic je kazalnik, ki se spremlja v klavnici in se lahko uporabi za opredelitev problematičnih farm. Dermatitis nožnih blazinic je oblika kontaktnega dermatitisa, ki nastane zaradi opeklin zaradi amonijaka, pri čemer dolgotrajen stik z nekakovostno steljo ter velika vsebnost vlage in amonijaka povzročijo razdraženost kože zaradi kemičnih snovi.
Pomembne pa so tudi nekatere bolezni, ki imajo posledice za dobrobit brojlerjev, kot so težave z nogami, kontaktni dermatitis, trebušna vodenica in sindrom nenadne smrti. Intenzivna selekcija za hitro stopnjo rasti in večjo učinkovitost krme ter tudi okoljske razmere te bolezni stopnjujejo.
V nekaterih rejah za izboljšanje kondicije stelje uporabljamo Stalosan F. Registriran je, kot biocid in deluje tudi kot rehidracijsko sredstvo, ima sposobnost vezave vode in deluje tudi razkuževalno. Stalosan F izboljša pogoje za življenje v hlevu s tem, da zmanjšuje koncentracijo škodljivih plinov amoniaka in vodikovega sulfida. Predvsem amonijak je v tesni povezavi s povečano obolevnostjo pri živalih, ki živijo v slabo zračenih hlevih - to se še posebno izkaže v zimskim mesecih, ko zapiramo okna in vrata zaradi vzdrževanja temperature.
Pod napajalne linije polagamo ob vselitvi DSP papir. Papir je različne kvalitete in ima različno dobo razgradljivosti- od 2 pa do 7 dni. V povprečju imajo rejci papir, ki je obstojen do 4 dni, ta razpade in se pomeša s steljo. Bolj obstojen papir (7 dni), je veliko trši in ga rejci odstranijo iz objekta.
- Zdravstveno varstvo perutnine
Vzdrževat je potrebno sanitarno veterinarski red. Objekt, vsa oprema in okolica morajo biti očiščeni, oprani s toplo vodo in razkuženi. Pred vhodnimi vrati mora biti vedno nameščena dezobariera, napolnjena s predpisano raztopino razkužila z vodo. Za vhodnimi vrati na prehodu v čisti del mora biti postavljena še ena pregrada z dodatno dezobariero in klopjo, na katero se usedemo, se preobujemo in preoblečemo v oblačila namenjena za oskrbo živali (kombinezon, kapa in škornji). Pred vstopom v vzrejni del si umijemo in razkužimo roke.
Glavni poudarek je na preventivi in ne na zdravljenju bolezni. Ko pride do izbruha bolezni v intenzivni proizvodnji, jo je zelo težko zaustaviti, ne da bi imeli velike ekonomske izgube (zvišan pogin, cena zdravljenja, slabši vzrejni rezultati).
Pojav odpornosti proti antibiotikom je globalni problem, ki se pojavlja s prekomerno uporabo antibiotikov. Pojav odpornosti proti antibiotikom je nujna skrb nas vseh. Če želimo ustaviti širjenje odpornosti, je pomembna zavest vsakega posameznika, da se antibiotike uporabi le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše veterinar.
Mnoge bolezni perutnine se dajo nadzorovati z dobro oskrbo perutnine in z visokimi higienskimi standardi, dobro kvaliteto dan starih piščancev, kvalitetnim neoporečnim krmilom, neoporečno pitno vodo….
Proti nekaterim boleznim pa perutnino zaščitimo s cepljenjem. Nekatera cepljenja predpiše država – UVHVVR, za druga pa se odloča glede na epizootiološko situacijo- pojavnost bolezni v okolju, v katerem vzrejamo perutnino. Najpogosteje cepimo brojlerje proti atipični kokošji kugi (ND), infekcioznemu bronhitisu (IB) in gumboro bolezni (GB).
- Usposabljanje oseb, ki ravnajo s piščanci
Pomembno je permanentno usposabljanje s poudarkom na odgovornosti rejca ter potrebi po ravnovesju med upravljanjem in zagotavljanjem virov. Poznavanje fiziologije, zlasti potrebe v zvezi s pitjem in prehranjevanjem, vedenje živali in prepoznavanjem stresa, preventivne ukrepe za biološko varnost …
Posebna pozornost in izobraževanje osebam, ki lovijo in nakladajo piščance za zakol. Prav tako osebe, ki prevažajo živali v klavnico. Biti morajo usposobljeni in imeti jasna navodila.
Za pomoč pri nadzorovanju stanja v objektih se vedno več rejci poslužujejo:
• Kamere za nadzor v objektih
V več objektih imajo rejci nameščene kamere , ki snemajo v visoki ločljivosti in tudi v nočnem načinu. S pomočjo kamer lahko v vsakem trenutku tudi optično preverijo stanje v hlevu in počutje piščancev.
• Avtomatsko tehtanje piščancev
V veliko hlevih imajo rejci nameščene avtomatske tehtnice. Te o povezane z računalnikom in nudijo natančen vpogled v dogajanje v hlevu. Računalnik prikazuje število tehtanj, največjo, najmanjšo in povprečno težo. Prikaz je v realnem času in omogoča tudi statistično obdelavo in primerjavo s preteklimi ciklusi ali drugimi hlevi.
- Nove tehnologije pri reji broilerjev
Vedno sledimo novostim v tehnologiji pri reji piščancev. Predvsem, da se čimbolj poskrbi za dobrobit živali in tudi za same rejce, da je proces dela prijazen tudi njihovem zdravju.
- Nakladalni stroji za broilerjev
Zaradi vse večjih težav pri nalaganju piščancev zaradi pomanjkanja ljudi v lovilnih skupinah je zadruga začela iskati alternative strojnega nakladanja piščancev.
Strojno nalaganje je na globalnem trgu prisotno ok. 20 let. Prvi, ki so začeli uporabljat te stroje so bili Angleži. Danes so vodilne firme na tem področju v Italiji
Preučili smo tehnične karakteristike različnih tipov strojev, način delovanja ter prednosti in slabosti. Predvsem nam je pomembno , da je živalim prijazno nalaganje, da se ne povzroča poškodb ob nalaganju. Pri iskanju primernega stroja nam je tudi pomembno, da je stroj kompatibilen s kontejnerji za nalaganje Perutnine Ptuj. Pomemben dejavnik je tudi , da lahko stroj upravljajo dve do tri osebe.
